Zeleni ukrepi občin

Primeri dobrih praks prilagajanja podnebni krizi

Analiza zajema petnajst slovenskih občin in prikazuje širok spekter praks s katerimi se lokalne skupnosti prilagajajo podnebni krizi – od razvoja zelene infrastrukture, izboljšav energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti do ravnanja z odpadki ter spodbujanja obnovljivih virov energije.

Občine v različnih regijah Slovenije uvajajo inovativne rešitve, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, boljši energetski samooskrbi, učinkovitejšemu ravnanju z naravnimi viri ter večji ozaveščenosti lokalnih skupnosti. Skupna nit vseh ukrepov je krepitev odpornost lokalnih skupnosti na podnebne spremembe, izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev ter ustvarjanje trajnostnih praks, ki jih je mogoče razširiti tudi v druge občine.

S pomočjo interaktivnega zemljevida, se lahko spoznate z izbranimi ukrepi lokalnih skupnosti, ki naslavljajo različna področja delovanja, s katerimi se občine prilagajajo posledicam in blažijo vzroke podnebne krize.

Občina: Ajdovščina

Ukrep: Zelena infrastruktura in omrežje Natura 2000 za trajnostni čezmejni razvoj

Opis: V okviru projekta GRENNAT je občina Ajdovščina izvajala aktivnosti, vezane na kapitalizacijo dolgoročnega čezmejnega načrta razvoja zelene infrastrukture ter na strateški pomen omrežja NATURE 2000 v čezmejnem prostoru. Aktivnosti so predstavljale pridobitev projektne dokumentacije za ureditev naravnih območij, obnovitev Naravoslovne učne poti ob Hublju ter pripravo arboristične študije za različne točke v mestu.

Namen in cilj: Projekt je namenjen mednarodnemu sodelovanju na področju varovanja biotske raznolikosti, razvoju zelene infrastrukture in iskanju skupnih rešitev za trajnostni razvoj čezmejne regije. Cilj projekta je nadgraditi dolgoročni čezmejni načrt zelene infrastrukture, izvesti ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj območij Natura 2000 ter izboljšati prepoznavnost rezultatov, z namenom učinkovitejšega varstva in ohranjanja naravnega okolja ter biotske raznovrstnosti. Med inovativne rešitve, ki jih projekt uvaja, sodijo priprava skupnega akcijskega načrta za upravljanje območij Natura 2000, izvedba pilotnih okoljskih aktivnosti ter pilotna naložba v zeleno infrastrukturo v čezmejnih porečjih Soče in Vipave.

Učinki: Projekt GRENNAT na čezmejni ravni zagotavlja izboljšanje dosežkov pri pripravi projektne in idejne zasnove zelene infrastrukture, uporabi ekosistemskih storitev, upravljanju zavarovanih območij in prenosu dobrih praks, in tako prispeva k varovanju narave in trajnostnemu razvoju.

Občina: Tolmin

Ukrep: Prenova razsvetljave v Tolminu za bolj zeleno energijo

Opis: Občina bo s 1600 novimi, zamenjanimi svetilkami, sodobnimi svetlobnimi telesi zagotovila boljšo svetlobno kakovost in energetsko učinkovitost. Po dogovoru z izvajalcem lokalnega izvora bodo stare svetilke reciklirane. Nekatere delujoče bodo obdržali in jih namenili za področja izven sistema javne razsvetljave, ki morda potrebujejo osvetlitev.

Namen in cilj: Namen projekta je posodobitev in poenotenje javne razsvetljave v občini, z namenom povečanja energetske učinkovitosti, zmanjšanja stroškov ter zmanjšanja vpliva na okolje. S tem projekt prispeva tudi k trajnostnemu prehodu občine, saj omogoča znižanje porabe energije, zmanjšanje emisij CO₂ ter izboljšano kakovost osvetlitve javnih površin. Cilj projekta je poenotenje na področju razsvetljave, ki bo prineslo finančni prihranek, odpornost na spremembe na energetskem trgu, drastično zmanjšanje energetske porabe in emisije ogljikovega dioksida ter tako občino približalo načelom trajnostnega prehoda.

Učinki: Občina Tolmin bo občutno zmanjšala porabo električne energije in s tem tudi stroške, poleg tega pa bodo nove svetilke zmanjšale svetlobno onesnaženje, kar bo pozitivno vplivalo na lokalno okolje in kakovost življenja prebivalcev. Projekt bo tudi spodbudil lokalno gospodarstvo z vključitvijo lokalnih podjetij v izvedbo prenove.

Občina: Prebold

Ukrep: Opremljanje aglomeracije Prebold

Opis: Projekt novogradnje predvideva izgradnjo treh sistemov kanalizacije in enega črpališča, ki bodo občino Prebold do leta 2029 dvignili na 98-odstotno priključenost v aglomeraciji.

Namen in cilj: Namen projekta je izgradnja manjkajoče kanalizacije, z vključitvijo manjkajočih objektov, za zagotavljanje delovanja v skladu z okolju prijazno politiko. Projekt bo zagotovil skladnost z zakonodajo in varovanje vodnih virov, ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Z izvedbo predlagane nove javne kanalizacije s pripadajočimi kanalizacijskimi priključki ter izvedbo še ostalih manjkajočih kanalizacijskih priključkov bo Občina Prebold do leta 2029 dosegla 98-odstotno priključenost v aglomeraciji.

Učinki: Projekt Opremljanje aglomeracije Prebold 2019 občini Prebold omogoča, da do leta 2029 doseže 98-odstotno priključenost na aglomeracijo. S tem projekt prispeva k trajnostnemu razvoju občine, saj zagotavlja učinkovito odvajanje odpadnih voda, zmanjšuje okoljsko obremenitev, podpira zeleno politiko in krepi dolgoročno odpornost infrastrukture. Nova infrastruktura tako prispeva k čistejšemu okolju, bolj urejenemu življenjskemu prostoru in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.

Občina: Murksa Sobota

Ukrep: Izgradnja kolesarske infrastrukture za spodbujanje trajnostne mobilnosti

Opis: S pomočjo mehanizma ELENA MOBILITY je Mestna občina Murska Sobota sofinancirala izdelavo dokumentacij, potrebnih za izvedbo projektov, s katerimi se zagotavljajo kakovostne in varne površine za kolesarje in pešce. Ukrepi, ki so prispevali k trajnostni mobilnosti in izboljšanju kakovosti bivanja, so bili: izgradnja enostranske dvosmerne kolesarske steze za spodbujanje trajnostnih načinov prevoza, postavitev kolesarskega števca za spremljanje uporabe kolesarske infrastrukture, ureditev urbane opreme (koši, klopi) ter zelenega pasu med voziščem in kolesarsko stezo za prijetnejše in okolju prijaznejše javne prostore. Dokumentacija, pripravljena v okviru programa, bo omogočila nadaljnje trajnostne ureditve teh odsekov.

Namen in cilj: Projekt si prizadeva vzdrževati trajnostni razvoj lokalnega okolja. Cilji projekta in evropskega mehanizma ELENA so povečanje energetske učinkovitosti, izraba obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov CO₂.

Učinki: Ukrepi bodo imeli pozitivne učinke na okolje, saj spodbujajo trajnostno mobilnost – več kolesarjenja in manj avtomobilskega prometa, kar neposredno zmanjšuje emisije CO₂ in izboljšuje kakovost zraka. Urejene kolesarske steze in varne površine za pešce spodbujajo uporabo trajnostnih načinov premikanja. Kolesarski števec pa občini omogoča spremljanje rasti uporabe kolesarskih poti.

Občina: Žalec

Ukrep: Manj olja, več okolja

Opis: Projekt obsega namestitev osmih zbirnih posod v vseh večjih urbanih območjih v občini Žalec, kot pilotnem območju Spodnje Savinjske doline, zraven že obstoječih ekoloških otokov, ter razdelitev 3500 gospodinjskih posodic po posameznih gospodinjstvih. Vršilo se je aktivno zbiranje odpadnega olja s strani gospodinjstev ter organiziran odvoz s strani podjetja, ki odvaža olje po Sloveniji. Po ustanovitvi uličnega zbiranja se je stremelo tudi k predelavi odpadnega jedilnega olja v dišeče eko ali nagrobne sveče.

Namen in cilj: Projekt Občine Žalec je namenjen trajnostnemu ravnanju z odpadnim jedilnim oljem, z vzpostavitvijo ločenega zbiranja, spodbujanjem krožnega gospodarstva in ozaveščanjem lokalne skupnosti. Cilj projekta je zmanjšati odpadno jedilno olje, ki zaide v kanalizacijo, in vključevanje v že obstoječe projekte predelave olja.

Učinki: Občina je bistveno izboljšala zbiranje odpadnega jedilnega olja, kar zmanjšuje onesnaževanje tal in vodotokov ter preprečuje obremenitve kanalizacije. Postavitev zbirnih posod in razdelitev gospodinjskih posodic je spodbudila prebivalce k pravilnemu ravnanju z odpadki. Na ostalih območjih Spodnje Savinjske doline so bili izvedeni izobraževalni in promocijski dogodki o možnostih zbiranja odpadnega jedilnega olja. S promocijo projekta so povezali lokalna društva in druge občine Spodnje Savinjske doline k skupnemu zasledovanju ciljev blaženja podnebnih sprememb tudi izven območja samega zbiranja odpadnega jedilnega olja.

Občina: Kranj

Ukrep: Inovativni pristopi za razogličenje skozi optimizacijo prometa

Opis: UP-SCALE – Urban Pioneers – Systematic Change Amid Livable Environments sodi v okvir Misije »Podnebno nevtralna in pametna mesta do leta 2030«. Pri projektu sodelujeta tudi Mestni občini Velenje in Ljubljana in skozi projekt iščejo inovativne pristope za razogljičenje. Mestna občina Kranj se osredotoča na razogljičenje prometa. V sklopu projekta je občina poskrbela za optimizacijo javnega potniškega prometa, razvoj načrtovalnika poti (mobilna aplikacija za načrtovanje trajnostnega potovanja po Kranju in okolici) in ozaveščanje občank in občanov.

Namen in cilji: Promet je eden največjih virov onesnaževanja v Kranju. Uporabniki javnega prevoza pogosto poročajo o nezanesljivosti in netočnosti avtobusov ter neprilagojenosti voznih redov. Občina je zato pripravila optimiziran načrt javnega prevoza z večjo količino zanesljivih trajnostnih rešitev. Glavni cilji so testiranje inovativnih pristopov za razogljičenje prometa, vzpostavitev enotnih točk za ozaveščanje, izobraževanje, svetovanje, razvoj idej, izvedbo dogodkov in delavnic ter sodelovanje, postopno spreminjanje navad ter uresničevanje ciljev Misije podnebno nevtralna in pametna mesta do leta 2030.

Učinki: Mestna občina Kranj z optimizacijo javnega prometa, razvojem aplikacije za trajnostno načrtovanje poti in ozaveščevalnimi aktivnostmi zmanjšuje odvisnost od osebnih avtomobilov ter spodbuja prehod na čistejše oblike mobilnosti. Javni prevoz je za okolje ključen, saj lahko en avtobus nadomesti več avtomobilov, kar pomeni bistveno manj emisij CO₂, manj onesnaženega zraka, manj hrupa in manj gneče na cestah. S tem ukrepom se izboljšuje zanesljivost javnega prevoza, povečuje njegova privlačnost in skrbi za postopno spreminjanje potovalnih navad prebivalcev.

Občina: Velenje

Ukrep: Indikator kakovosti bivanja (zrak, zvok, promet)

Opis: Projekt Indikator kakovosti bivanja (zrak, zvok, promet) je sistem za spremljanje okoljskih obremenitev, ki služi kot model za napovedovanje in bodoče sklepanje trajnostnih ukrepov, ki pozitivno vplivajo tako na okolje kot na kakovost življenja prebivalcev urbanih okolij. V sklopu projekta občina razvija inovativni sistem za spremljanje obremenitev, kar vključuje meritve, analizo in modeliranje prostorske porazdelitve okoljskih obremenitev. Na podlagi meritev bo mogoče kratkoročno napovedovanje ali simulacija okoljske obremenitve, ki bo služila kot podlaga za oblikovanje niza predlaganih ukrepov za zmanjšanje ali nadzor okoljske obremenitve. Izvedena je bila tudi demonstracija rešitve projekta INKA-B-ZZP v Mestni občini Velenje, kjer so bile za določanje indikatorja kakovosti bivanja vzpostavljene meritve kakovosti zraka (ogljični delci in ogljikov dioksid) in meritve zvoka na petih izbranih mestih.

Cilj: Cilj projekta je razviti delujoč sistem za spremljanje, napovedovanje in predlaganje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje obremenitve okolja in izboljšanje kakovosti življenja v urbanem okolju. Indikator se lahko enostavno uporablja kot storitev za interpretacijo podatkov tudi za druge sisteme: sisteme za upravljanje prometa, sisteme pametnih mest.

Učinki: Kombinacija spremljanja in napovedovanja v povezavi s predlaganimi ukrepi omogoča preprečevanje, nadzor in zmanjšanje onesnaževanja zraka ter povečanje kazalnika kakovosti življenja v urbanem okolju. Mogoča je identifikacija in ocena virov onesnaževanja v realnem času, ugotavljanje prispevka prometa k onesnaževanju in pravočasno ukrepanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka.

Občina: Jesenice

Ukrep: Sončna elektrarna na Zdravstvenem domu Jesenice

Opis: Občina Jesenice je poskrbela za postavitev novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na Zdravstvenem domu Jesenice.

Namen: Sončna elektrarna na zgradbi javnega zdravstvenega zavoda bo pomembno prispevala k večji energetski učinkovitosti Zdravstvenega doma Jesenice in zmanjšala stroške za električno energijo. Poleg finančnih prihrankov bo elektrarna omogočila večjo energetsko neodvisnost ustanove, saj bo del porabe pokrit z lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. S tem se znižujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje, ki bi nastale pri uporabi fosilnih virov energije. Namestitev sončne elektrarne predstavlja dober primer dobre prakse, ki krepi zavedanje o pomenu obnovljivih virov energije in spodbuja druge javne institucije ter občane k podobnim trajnostnim naložbam.

Učinki: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, uporaba obnovljivih virov energije.

Občina: Ribnica na Pohorju

Projekt: Potka tete Lene

Opis: V sklopu projekta je bila izvedena investicija v posodobljeno javno razsvetljavo in novo postavljeno urbano opremo za spodbujanje večje energetske in okoljske učinkovitosti na turističnem območju. Izvedla se je zamenjava svetil, sanacija tlakovanih površin in delavnice o okoljevarstvenih vsebinah.

Namen in cilji: Vzpostavitev pogojev za učinkovito in trajnostno rabo lokalnega območja ter povezovanje naravovarstvenih vsebin s turističnimi dejavnostmi. Projekt vključuje tudi številne aktivnosti in delavnice s ciljem izobraževanja o okoljskih in podnebnih tematikah, vzpostavitvijo prijetnega trajnostnega okolja, ki omogoča bolj usklajeno sodelovanje naravovarstvenih in turističnih aktivnosti, povečano gospodarsko privlačnostjo kraja ter manjšo obremenitvijo za okolje.

Učinki: Projekt je prispeval k zmanjšanju porabe električne energije, saj je sodobna razsvetljava bistveno bolj učinkovita. Nova urbana oprema izboljšuje uporabniško izkušnjo obiskovalcev in prebivalcev ter ustvarja bolj urejen, varen in privlačen javni prostor, ki spodbuja trajnostno rabo območja. Ureditev vpliva tudi na zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. Prek delavnic in aktivnosti je projekt dodatno povečal okoljsko ozaveščenost lokalne skupnosti, kar krepi odgovorno ravnanje z naravnim prostorom in spodbuja trajnostne turistične prakse.

Občina: Trbovlje

Ukrep: Ureditev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov na podeželju Občine Trbovlje

Opis: V občini Trbovlje so nadgradili trinajst zbiralnic odpadkov v petih podeželskih naseljih. Zbiralnice so opremljene z jasnimi navodili za ločevanje odpadkov. Poleg nadgradnje so vzporedno organizirali tudi pet delavnic na to temo, ki so prispevale k splošnemu ozaveščanju prebivalstva.

Namen in cilji: Investicija rešuje problem pomanjkanja kvalitetnih zbirališč odpadkov. Poleg trinajstih novih zbiralnic so s pomočjo delavnic izobraževali občanke in občane glede pomembnosti primernega ločevanja odpadkov. Glavni cilj projekta je vplivati na ravnanje prebivalcev z odpadki in spreminjanje vsakodnevnih navad glede ustvarjanja in zbiranja odpadkov, ter zmanjšati onesnaženost podeželja. Ukrep bo posledično vplival na kvaliteto življenja v lokalnem okolju.

Učinki: Nadgradnja zbiralnic bistveno izboljšuje možnost pravilnega ločevanja odpadkov, kar zmanjšuje količino mešanih odpadkov in obremenitev odlagališč v lokalni skupnosti. Jasna navodila in bolj urejena zbirna mesta pripomorejo k čistejšemu podeželskemu okolju ter manj divjim odlagališčem. Izobraževalne delavnice pa povečujejo okoljsko ozaveščenost prebivalcev in spodbujajo trajnejše spremembe v vsakodnevnih navadah ravnanja z odpadki.

Občina: Ptuj

Ukrep: Preizkus električnega avtobusa v mestnem prometu

Opis: Projekt testiranja električnega avtobusa je del prizadevanj Mestne občine Ptuj za prehod v trajnostno mobilnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa mestnega prometa. Preizkušeni avtobus je bilo vozilo srednje dolžine s kapaciteto petinpetdeset potnikov, ki omogoča doseg do tristo kilometrov z enim polnjenjem, kar je za mestni promet zadostna avtonomija. Poleg preizkušnje sistema električnega avtobusa je bil ukrep usmerjen tudi v ozaveščanje javnosti o možnostih prehoda na čistejše oblike prometa. Organiziran je bil predstavitveni dogodek za občane in medije, kjer so lahko preizkusili vožnjo z električnim avtobusom, spoznali delovanje vozila ter prednosti električne mobilnosti.

Namen in cilj: S projektom se je preizkusila učinkovitost uporabe električnega avtobusa v mestnem prometu kot zelena alternativa za zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti in prehod na trajnostno mobilnost. S projektom je občina analizirala doseg vozila, porabo energije in odzivnost v urbanih pogojih ter pridobila podatke za temelje odločitev o širšem uvajanju električnih vozil v mestni vozni park.

Učinek: Zbrane meritve so bile namenjene pripravi strokovne podlage za nadaljnje odločitve. Elektrifikacija javnega prometa sledi prizadevanjem za zmanjšanje emisij CO₂, izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje hrupa v mestnem središču. Ukrep je usmerjen tudi v ozaveščanje javnosti o možnostih prehoda na čistejše oblike prometa s pomočjo dogodkov in aktivnosti, kar nadaljnje promovira trajnostno ravnanje.

Občina: Mislinja

Ukrep: Štrekna bus – sezonska avtobusna linija in brezplačen prevoz koles za spodbujanje trajnostne mobilnosti in turizma

Opis: Štrekna bus je sezonska avtobusna linija, ki povezuje kraje ob kolesarski poti Štrekna in omogoča brezplačen prevoz koles za spodbujanje trajnostne mobilnosti v turizmu. Projekt predstavlja inovativno obliko trajnostnega javnega prevoza, namenjeno spodbujanju okolju prijaznega turizma in zelenega transporta v Koroški in Savinjski regiji. Potnikom omogoča brezplačen prevoz koles, kar spodbuja pogostejšo uporabo storitve javnega prevoza in večjo dostopnost kolesarske poti tudi za družine, rekreativne kolesarje in turiste iz širše regije. Pomemben del izvedbe so predstavljale promocijske aktivnosti, namenjene ozaveščanju o trajnostnem potovanju in turizmu.

Namen in cilji: Namen projekta je povečati dostopnost in uporabo zelenega transporta za obiskovalce kolesarske poti Štrekna ter spodbuditi trajnostni turizem in čezmejno mobilnost med regijami. Cilj projekta je izboljšati turistično in rekreacijsko izkušnjo domačinov in obiskovalcev, zmanjšati avtomobilski promet na poti ter promovirati okoljsko ozaveščenost obiskovalcev in lokalne skupnosti.

Učinki: Projekt prispeva k več vidikom trajnostnega razvoja: omogoča prevoz koles brez doplačila in tako spodbuja kolesarje k uporabi javnega prometa namesto avtomobila, izboljšuje dostopnost in urejenost kolesarskega prostora, kar zmanjšuje odvisnost od avtomobilskega prevoza in prispeva k zmanjšanju emisij zaradi avtomobilskih prevozov. Poleg tega so nadgradnje kolesarske poti in promocijske aktivnosti okrepile trajnostni turizem v regiji, kar pozitivno vpliva na lokalno gospodarstvo brez povečanja negativnih okoljskih pritiskov.

Občina: Radeče

Ukrep: Samooskrbno mestno jedro z uporabo sončne elektrarne

Opis: Občina je v sodelovanju z zasebnim podjetjem na strehi Zdravstvenega doma Radeče vzpostavila sončno elektrarno, ki letno proizvede približno 120 MWh električne energije in pokriva potrebe mestnega jedra po elektriki. Vzpostavljena je bila samooskrbna skupnost, v katero se lahko vključijo gospodinjstva in javne ustanove, priključene na isto transformatorsko postajo kot elektrarna. Odjemalci v skupnosti so postali energetsko samooskrbni in popolnoma prešli na oskrbo z obnovljivo energijo.

Namen in cilji: Namen ukrepa je zmanjšati odvisnost mestnega jedra od fosilnih virov energije in nihanj na energetskih trgih ter pospešiti prehod občine v brezogljično mesto. Povečal se je delež lokalno proizvedene energije iz obnovljivih virov, kar pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, znižanju stroškov električne energije za gospodinjstva in javne ustanove ter razvoju modela skupnostne samooskrbe. Ukrep krepi odpornost lokalne skupnosti na energetske krize in spodbuja povezovanje z naprednimi ponudniki trajnostnih energetskih rešitev.

Učinki: Sončna elektrarna in samooskrbna skupnost v Radečah pomembno prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa mestnega jedra, saj letna količina proizvedene elektrike prihaja iz obnovljivega vira in nadomešča elektriko iz fosilnih virov. Del presežkov električne energije se uporabi tudi za ogrevanje in porabo v Zdravstvenem domu Radeče. Ukrep je pomemben tudi kot primer dobre prakse skupnostne samooskrbe, ki krepi ozaveščenost prebivalcev o vlogi obnovljivih virov energije in odpira pot širjenju podobnih rešitev.

Občina: Grad

Ukrep: Izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije v mobilnosti

Opis: Projekt LASANTE Goričko je bil razvit v okviru Lokalne akcijske skupine Goričko 2020, pri čemer je Občina Grad delovala kot nosilec aktivnosti. Izvedla se je analiza obstoječega energetskega stanja ter popis potencialov obnovljivih virov energije na območju Goričkega. Na podlagi podatkov je občina s partnerji postavila električno polnilnico za avtomobile, dobavila tri električna kolesa in postavila polnilno postajo, pripravila idejno zasnovo za povezavo ogrevanja na biomaso med občinsko zgradbo in osnovno šolo Grad ter izvedla meritve energetske učinkovitosti v 50 gospodinjstvih z uporabo merilne opreme. Občina je organizirala izobraževalne delavnice, namenjene prebivalcem, na katerih so predstavljali primere dobrih praks in načine za učinkovitejšo rabo energije.

Namen in cilji: Namen ukrepa je zmanjšati porabo energije in emisije toplogrednih plinov na območju Goričkega ter povečati uporabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih in javnih objektih. Ukrep vzpostavlja konkretne trajnostne energetske rešitve in rešitve na področju trajnostne mobilnosti.

Učinki: Z izvedbo projekta je Občina Grad vzpostavila novo infrastrukturo, kar prebivalcem omogoča okolju prijaznejšo mobilnost. Pripravljena idejna zasnova za sistem ogrevanja na biomaso predstavlja podlago za prihodnje zmanjšanje emisij iz uporabe energije iz fosilnih goriv in stroškov energije v javnih stavbah. Izvedene pilotne meritve energetske porabe omogočajo boljši vpogled v energetske navade prebivalcev. Pomemben učinek projekta je tudi povečana ozaveščenost lokalnega prebivalstva o pomenu učinkovite rabe energije. Projekt je prispeval k zmanjševanju emisij CO₂, izboljšanju energetske učinkovitosti ter razvoju trajnostne mobilnosti v občini.

Občina: Slovenske Konjice

Ukrep: Sistem javne izposoje navadnih in električnih koles

Opis: Sistem KolesCE vključuje več izposojevalnih postaj na strateških točkah po občini, kjer so postavljena navadna in električna kolesa. Uporabniki lahko kolesa prevzamejo in vrnejo preko digitalne aplikacije, kar omogoča enostavno in hitro uporabo. Občina je poskrbela za postavitev infrastrukture, kot so postaje, stojala, polnilne enote, ter za vključitev sistema v širšo regijsko mrežo KolesCE, kar omogoča prehajanje med občinami.

Namen in cilji: Namen ukrepa je zmanjšati količino dnevnih prevozov z osebnimi avtomobili ter prebivalcem ponuditi trajnostno alternativo za kratke in srednje razdalje. Cilj ukrepa je povečati uporabo koles kot prevoznega sredstva pri vsakdanjih opravilih ter razviti kulturo trajnostne mobilnosti med občani vseh starosti.

Učinki: Sistem KolesCE prebivalcem omogoča pogostejšo uporabo koles namesto avtomobilov, kar prispeva k zmanjšanju emisij CO₂, izboljšanju kakovosti zraka, zmanjšanju prometnih obremenitev in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. V letu 2024 je bilo zabeleženih šeststo dvanajst najemov, pri čemer uporabniki v povprečju opravijo okoli štiri kilometre na najem, kar pomeni, da gre predvsem za kratke poti, ki bi se sicer pogosto opravile z avtomobilom.